Tao prehranske smernice

Tao prehranske smernice 2018-01-12T22:57:26+00:00

         5 POTI & 5 ELEMENTOV, KI VODIJO DO ZDRAVJA

Živimo v kaotičnem in stresnem času. Ker nenehno hitimo, se prav tako tudi hitro prehranjujemo.

Hrana je polovica zdravja, druga polovica so odnosi, način življenja, čistost misli, telesa in duha. Zdravje ni samo odsotnost bolezni, temveč je stanje ravnovesja na vseh nivojih bivanja.

Kaj je zdrava hrana, katera dieta je prava zame, kdaj, koliko in kaj jesti? Ker nam hrana daje jin energijo je skrajni čas, da se zavemo, da je hrana energija za naše telo, lahko pa je tudi strup.

Z dihanjem dobimo v telo yang energijo, s hrano pa yin energijo (razmerje bi moralo biti 30:70 v korist hrane).

Odgovore lahko najdemo v sebi,  prepoznati moramo naš notranji glas. Pot, kako priti do komunikacije s samim seboj, ni nič lažja kot najti optimalno prehrano v kaosu prehranskih možnosti. Razlikovati moramo naš notranji glas, tisti glas, ki je glas naše prave, izvorne biti, od glasu uma, razuma, želje ipd. Npr. če zaslišimo ob 22. uri glas, ki nam govori naj jemo neka jsladkega, nam je lahko jasno, da  je to glas uma.
Glas ki nam govori, kadar smo se prenajedli, naj se postimo, oz. manj jemo, je že bližji tistemu pravemu notranjemu glasu. Otroci in živali instinktivno vedo, da se morajo postiti,če se telo želi pozdraviti.

Živila v TKM razdelimo v pet skupin glede na okus, obliko, barvo in način rasti (v zemlji, nad zemljo). Razporeditev živila v element ni vedno preprosta.

Beluši spadajo najprej v element zemlja, ker rastejo v zemlji, ampak glede na podolgovato obliko bi jih lahko uvrstili v element les.

Bela barva jih uvršča v element kovina, rahlo grenak okus pa v element ogenj.

Slika: 5 okusov hrane: slano, sladko, grenko, pekoče, trpko.

Prehranjevanje po sistemu petih elementov je celosten sistem za harmonijo telesa, duha in duše, ki jo na Vzhodu dobro poznajo.

Pri sestavi jedilnika poleg konstitucije (količina yina in yanga) upoštevamo zdravstveno stanje človeka, vrsto dela, ki ga opravlja (sedeče, fizično, stresno) in letni čas (klimatske razmere).

Moje poslanstvo ni spreobrniti vse ljudi v vegetarijance ali vegane, temveč predstaviti način prehrane, ki je uravnovešen in ki nam povrne zdravje ter dvigne zavest.

Vsi si želimo harmoničnega bivanja na vseh ravneh življenja.

Bistvo vsega je, da se ponovno povežemo z Izvorom, posledca tega pa so ljubeči odnosi in sočuten pogled na svet… Prehrana petih elementov je pot k ravnovesju.


Letni časi in hranjenje

Letni časi prinašajo najprimernejša živila. Edini pogoj, da jih lahko uživamo, je, da smo dokaj zdravi ali vsaj ne zaznavno prizadeti.

  • Nekaj zgledov:
  • Bolniki s prizadetimi jetri spomladi ne smejo uživati kisle hrane, če ta ni uglašena z drugimi okusi.
    Srčni in pljučni bolniki sredi poletja in jeseni ne bi smeli jesti zelo začinjenih jedi.
    Ljudje z občutljivo vranico naj bi uživali poleti čim manj sladkega.
    Bolni na ledvicah naj bi pozimi čim manj solili in se ogibali npr. pršuta.
(Vir: Peter Papuga)

Da bi lahko v polni meri izkoristili lastnosti sveže, zdrave in nepredelane hrane, moramo jesti počasi, uživati čimbolj raznoliko hrano, ki se dopolnjuje glede na okuse in letne čase., seveda tudi na energijski temperament posameznika.

 


Termično delovanje živil

Živila glede na termično delovanje razdelimo v pet skupin: vroča (zelo yang), topla (yang), nevtralna, osvežujoča (yin) in hladna (zelo yin).

Živila, ki vsebujejo veliko vode, delujejo bolj hladno kot tista z malo vode. To pa pomeni, da ima gomolj zelene, ki je bil vzgojen z manj gnojil in je rasel počasneje, bolj kompakten gomolj in zato tudi manj vode, njegovo termično delovanje pa je manj hladno.

Podobno je pri sadju: nezrelo in prehitro pobrano sadje deluje zelo hladno in je težje prebavljivo kot pa sadje, ki ga v polni zrelosti utrgamo z drevesa in ga takoj zaužijemo.

To je tudi razlog, da ima tako veliko presnojedcev težave s pomanjkanjem yanga, ker ne uživajo dovolj kakovostnih živil (pozimi jih tudi zelo težko dobijo).

Naslednje pomembno merilo pri določanju termičnosti živil je njihov izvor.

Čim močneje je rastlina izpostavljena soncu, tem bolj hladno je njeno delovanje.

Pomaranča, ki je rasla v bližini ekvatorja ima večji yin delež kot pa pomaranča iz Španije, podobno je pri papriki s Primorske in Gorenjske. V toplih deželah je zaželjeno, da imajo živila visok delež yina in delujejo hladno oziroma osvežujoče, ker se na takšen način v telesu vzpostavi ravnotežje med vročim yangom in hladnim yinom.

Zelo slabo za telo pa je, če ob hladnem vremenu uživamo hladna živila kot so citrusi, melone, banane in mlečni izdelki.

Vranica in želodec se ohladita in oslabita; ker iz hrane ne moreta izvleči dovolj energije, pride do pomanjkanja qi-ja, ki hitro vodi do druge stopnje, do pomanjkanja yanga. To pa je stanje, ki ga želimo preprečiti, ko pozimi uživamo citruse.

Najboljše za telo je, da uživamo sezonska živila, ki rastejo v domačem okolju in so dovolj zrela živila, saj bo to najbolje za notranje energijsko ravnovesje telesa.


Yangiziranje in yiniziranje živil

Kitajska veda o prehrani (del TKM) pozna veliko različnih načinov pripravljanja hrane, ki termično delovanje živil okrepijo ali oslabijo.

Eno skupino takšnih metod imenujemo yangiziranje, kjer osvežujoča živila termično obdelamo in jih tako izravnamo, lahko pa pri toplih živilih z dodajanjem toplo delujočih začimb še poudarimo yang značaj.

Vsako živilo lahko razvrstimo glede na to, ali je po energijskem delovanju bolj toplo (jang hrana) ali bolj hladno (jin hrana) oziroma nevtralno.

Tako za zeleni čaj velja, da je po svoji energiji hladen, čeprav ga pijemo vročega. Na drugi strani kava s svojo energijo telo ogreva.

Poleg tega nekateri okusi spodbujajo in krepijo prav določene organe: kislo deluje na jetra, sladko na vranico in želodec, grenko na srce, pekoče na pljuča in slano na ledvice.

Kombinacija toplotnega delovanja hrane in njenega okusa vpliva na telo na prav poseben način.

Pri yiniziranju je obratno: s kuharskimi tehnikami in z uporabo hladno delujočih začimb dobijo jedi bolj yin značaj.

Yanginizirane kuharske metode so: peka na žaru, prekajevanje, pečenje, cvrenje, dolgo kuhanje v tekočini, uporaba toplih in vročih začimb (glej razpredelnico), kuhanje v alkoholu.

Poleti pa so bolj primerne yinizirane kuharske tehnike kot je blanširanje, kratkotrajno kuhanje v malo vode, kuhanje s hladnimi dodatki kot je sadje, kalčki, alge, šampinjoni, kitajsko zeljem, cvetača, bučke in kumarice.

Preveč enovrstna hrane v telesu povzroči neravnovesje. Najbolje je, če vsak obrok obsega vseh pet okusov, pa tudi živila z jin in jang delovanjem.

Po tradicionalni kitajski medicini (TKM) je svet harmonična celota, v katerem je vse povezano in v katerem poteka nenehno vzpostavljanje ravnotežja.

Človek je vedno podvržen naravnim procesom; nanj posredno ali neposredno vplivajo spremembe letnih časov in vreme.

Telo se nanje odziva bodisi s fiziološkimi bodisi s patološkimi odgovori, nanje pa se lahko pripravimo tudi tako, da uživamo hrano, ki je primerna posamezne letne čase.

Kitajci trdno verjamejo, da smo to, kar jemo, in večina njihovih prehranskih napotkov je v skladu s spremembami, ki jih prinašajo posamezni letni časi.

Dobro je vedeti, da je v vsakem letnem času po eden od organov v vzpon; takrat je tudi najobčutljivejši, zato moramo paziti, da ga takrat ne krepimo z njemu ljubim okusom, saj sicer tvegamo, da bo postal hiperaktiven ali prenasičen (tako spomladi ne gre uživati veliko kisle hrane, saj spodbuja jetra, ki so takrat že tako ali tako na vrhuncu delovanja).

 

PREHRANA PO LETNIH ČASIH



SPOMLAD JE ČAS ZA SLADKE IN PEKOČE OKUSE

–  (od sredine februarja do začetka maja)  energija se izraža navzven.

Pomlad je čas vnovičnega rojstva in rasti.

Po TKM pomlad pripada elementu lesa in obvladuje delovanje jeter.

Če se ne prilagodimo klimatskim spremembam, ki jih prinaša, postanemo dovzetnejši za gripo in pljučnico, večja je tudi verjetnost, da bodo izbruhnile naše kronične težave.

Zato je spomladi priporočljivo omejiti uživanje kislih okusov in uživati več sladkih in pekočih živil, saj bo to posredno pomagalo jetrom, ki uravnavajo kroženje celotne energije či.

Primerna živila so: čebula, por, sladki krompir, pšenica, dateljni, koriander, peteršilj, gobe, špinača, vršički, kalčki, brokoli  in zelenolistna zelenjava.

Paziti je treba, da ne uživamo preveč nekuhane, mrzle in ocvrte hrane, saj bi poškodovala vranico in želodec.

Ker veliko ljudi pozimi večino časa preživi v zaprtih prostorih, se manj gibljejo ter jedo pretežno jang hrano, se pogosto primeri, da spomladi ta presežek vročine v telesu povzroči raznovrstne težave: suho grlo, slab zadah, zaprtje, debela obloga na jeziku in bolj rumen urin, kot je normalno.

Živila, ki nam pomagajo odstraniti odvečno vročino iz telesa in ga navlažiti, so banane, hruške, zelena in kumare.

Odločimo se za živila sladkega okusa , mlačne narave in rastočega delovanja: to so mladi poganjki, sveža zelenjava, nemastno meso, perutnina, ribe, sezonsko sadje, sezonske začimbe.

Način priprave: zelenjavo kuhamo nekaj minut v vreli vodi ali nežno popečemo ali dušimo na kokosovem maslu, ribo na pari ali jo dušimo.



POLETI TELO OHLAJAMO

  – (od sredine maja do začetka avgusta) je energija na višku izražanja navzven.

V vročem vremenu je v nas že naravno preveč janga, zato uživamo lahko jin hrano.
Topli poletni meseci so idealna priložnost, da nekoliko razbremenimo svoje srce. V tem času imamo več časa zase, hkrati pa je poletje čas, ko je srce zaradi vročine najbolj obremenjeno. Srce je pumpa in z leti se stroši. Zato preventivno, lahko bi rekli po 40. letu, poleti vsako leto naredimo razbremenilno kuro za naš organizem,”.

Ker če srce pumpa gosto kri ima veliko več dela, kot če črpa redko kri.

Eno živilo, ki gosti kri je pšenica. Če pšenico čez poletje odstranimo iz našega jedilnika, bomo lahko izgubili v enem mesecu kar nekaj kilogramov – če smo pred tem pšenico jedli trikrat na dan – in se bomo počutili bolj lahkotno. Naše noge bodo lahke, naša kri bo lahka, ker se bo znebila teh težkih energij bele moke. Dejansko bomo lažje zadihali.

Hrana, ki je dobra za srce je tudi proso, riž, vsa zelenjava, cikorija, kopriva, zelena zelenjava. Belo meso in ribe, predvsem ribe – tega lahko jemo veliko. Pijemo vodo in lahko malo rdečega vina. Rdeče vino krepi srce in ožilje. Belo ne, rdeče pa. En kozarček za žensko na dan, tri za moške.

”Srce in tanko črevo sta v kitajski energetiki povezana.

 Lahko uživamo pravilno hrano, pijemo prave čaje in jemo prava zelišča, ki krepijo srce, ampak če to v črevesju ni prav absorbirano, nam to nič ne pomaga’.

Poleti se srce največkrat oglasi. Tako imajo številni ljudje težave s prenašanjem vročine, so hitro utrujeni, težko dihajo, zatekajo jim noge, bolijo jih žile.

Poleti rastline rastejo hitreje, ljudje so bolj energični, energija či in kri pa sta bolj živahni kot v katerem koli drugem letnem času.

Po teoriji petih elementov pretirano delovanje srca ovira delovanje pljuč, zato je priporočljivo uživati več pekoče in manj grenke hrane. To spodbudi delovanje pljuč, saj jih pekoč okus krepi.

Dobro delovanje pljuč pa med poletno vročino zagotavlja normalno znojenje. Pljuča so po TKM sistem, ki uravnava kožo ter odpiranje in zapiranje por.

Znoj je namreč »tekočina srca«, pretirano znojenje pa lahko povzroči oslabitev krvi in srčne energije.

To posledično zmanjša umske sposobnosti (srce namreč »vlada« umu), denimo koncentracijo, postanemo tudi nemirnejši in bolj razdražljivi, poleg tega utegnejo nastopiti težave s srčnim utripom in z nespečnostjo (srce uravnava tudi spanje). Te simptome omili hrana, ki je kislega ali slanega okusa.

Mokre kopalke in lasje, pogosto prhanje in ležanje na zemlji so pravi izziv za energijo v ledvicah, ki odloča o tem, kako dolgo bomo živeli.

V poletnih nočeh spimo manj in slabše, kar je še dodaten stres za telo. Vse to zelo izčrpa element zemlja v našem telesu, ki je preko organov vranica in želodec odgovoren za veliko pomembnih procesov.

TKM priporoča za poletne dni več kuhane kot surove hrane, več sadja in zelenjave ter malo mesa, vodo namesto piva in gaziranih pijač, na sobno temperaturo ohlajeno hrano in zvečer po kopanju zelenjavno juho (za dober seks skuhano z mesom) namesto hladnega piva ali sladoleda.

Živila, ki poleti ohlajajo telo in ga ohranjajo v ravnovesju, so lubenica, jagode, paradižnik, zelena soja, kumare, bučke, seme in korenina lotusa, jobove solze, kalčki ter račje in ribje meso.

Poleti bi torej lahko dodatno izbirali živila glede na okus; dobro bi nam dela grenka z osvežujočim in hladnim delovanjem. Sem spadajo na primer artičoke, belgijski radič, zelene solate, olive, rdeči radič, rdeča pesa, grenivke, kutine – to so sicer sezonska živila, vendar je izbor vseeno malo preveč omejen.


Kaj piti poleti?

Najprimernejša pijača za poletje je voda, segreta na sobno temperaturo, brez pesticidov, herbicidov, fungicidov, klora, težkih kovin in drugih “dodatkov”, ki se naberejo po cevi do pipe.

Dobra voda ima tudi vsaj nekaj tisoč bovisov (to so enote s katerimi lahko izmerimo energijo vode) in s tem dobro strukturo, ki telesu koristi. Količina vode, ki naj bi jo popili, lahko določimo na več načinov.

Najpreprostejša formula je en liter vode na 25 kg telesne teže, količino prilagajamo glede na telesno dejavnost (bolj se potimo, več vode) in na hrano, ki jo uživamo (manj vode, če uživamo veliko sadja in zelenjave).

Vodi lahko dodamo sok limone ali limete, če nam je res vroče, ali pa ingver in cimet, če je za nas voda preveč yin.

Zapomniti pa si moramo naslednje: takrat, ko nam telo z žejo pove, da ima premalo vode, je že prepozno.
Piti moramo preventivno, predno imamo suha usta, nas pečejo oči, je urin močno koncentriran, nam koncentracija peša in smo utrujeni.

 


 

Hladno deluje južno sadje, veliko jagodičevja, jogurt, paradižniki, alge in mineralna voda, pa tudi drugo sadje in zelenjava, če je prehitro pobrano in vsebuje veliko vode (na primer jabolka, kumare, paprika).

Tudi pri izbiri teh živil prisluhnimo telesu in ne pretiravamo z njimi.

Posebno poglavje so hladne pijače, ki jih poleti zelo radi pijemo. Za telo so namreč pravi šok, saj jih mora najprej segreti na telesno temperaturo in nato predelati.

Takšne pijače nas ne ohladijo, ampak naredijo bolne.

V toplih deželah pijejo raje čaje (na primer zelenega, kamiličnega, melisinega, metinega ali sadnega), ki so zelo yin in telo ohladijo na prijazen način.


SRCE TUDI ČUTI

Srce lahko krepimo tudi z enim dodatkom. To je koencim Q10, ki ga najdete v vsaki lekarni. Za čez poletne dni je zelo pomembno, da razbremeniš srce. Ampak najpomembnejše navodilo, ki ga damo svojemu telesu je hrana.

Vsako čustvo gre preko srca, zato je ključnega pomena, da si uredimo tudi emocije. Katere emocije torej obremenjujejo srce? Pretirano veselje, pretirana žalost.

Panični napad je povezan z deficitom srca. Ko se ne moremo umiriti, ko smo anksiozni. S srcem je povezan tudi dar govora. Nekdo lahko preveč govori, je lahko preveč vsiljiv – ne pusti človeku, da bi prišel do besede.

To je vse srčni deficit. Deficit srca je navadno pomanjkanje ljubezni, ko dejansko ne čutimo, da smo ljubljeni. Srce je ljubezen. Kdor ima deficit srca pa ne zna brezpogojno ljubiti.

Zahteva celo povračilo nazaj, zato ker se boji. Taka oseba je imela ob rojstvu pomanjkanje ljubezni.



JESENI POTREBUJE TELO VEČ VLAŽNOSTI


– (od začetka septembra do začetka novembra)

Jeseni vse dozori – to je čas žetve.

Po približno 8. avgustu se začne kitajska jesen, ki ji vlada element kovina.

Na prehodu iz enega v drugi letni čas bo energija pod vplivom elementa zemlja – (približno od konca julija do druge polovice avgusta).

Ta čas med letnimi časi se imenuje dojo čas in je zelo primeren, da si okrepimo želodec in vranico, dva zelo pomembna organa za prebavljanje.

V TKM velja, da je jesen povezana s sistemom pljuč, ki vlada telesni energiji, koži, dihanju, presnovi telesnih tekočin, imunskemu sistemu in tudi melanholičnim čustvom.

Jeseni lahko suho vreme povzroči suhost grla in nosne sluznice, razpokane ustnice, hrapavo kožo, izpadanje las in suho, trdo blato.

Zato je treba jesti živila, ki spodbujajo nastajanje tekočin ter vlažijo in »oljijo« telo, kot so čebulice lilij, bele gobe, semena, oreščki, hruške, korenina lotosa, buče, med, OBČASNO MLEČNE IZDELKE.

Priporočljivo je uživati manj pekočih in pikantnih živil, ki pospešujejo znojenje, kot so čebula, ingver, poper in feferoni.

Kisla živila, kot so ananas, jabolka, grenivka in limona, krčijo, zato Kitajci jeseni iz njih za zajtrk skuhajo kašo iz razkuhanega riža, za večerjo pa juho.

 

Naš jedilnik se mora takrat samo malo spremeniti, jesti moramo živila z več vode (zemlja je trda, žejna) in zmanjšamo pa količino živil, ki nas hladijo (zemlja je lahko tudi hladna).

Kitajci med jedjo zelo malo pijejo, ker pijača redči prebavne sokove, povzroči napenjanje in občutek teže v trebuhu.


Pozimi moramo telo krepit


– (od začetka novembra do sredine februarja)

V tem obdobju se dnevi na severni polobli krajšajo, voda začenja zmrzovati, zemlja se strjuje, pridelki pa so že varno pospravljeni za ozimnico in živali pripravljene na zimsko spanje.

Pregovor pravi, da je zima mrzla, če na ta dan sije sonce, ali topla, če je prvi dan zime oblačno.

Pozimi naše telo skladišči energijo, se krepi in pripravlja na akcijo, ki se bo začela pomladi.

Prehrana mora krepiti energijo jin in miriti energijo jang.

To pomeni, da je treba uživati primerne maščobe in živila z visoko vsebnostjo beljakovin, kot so ovčetina, govedina, gosje, račje in kunčje meso, jajca, kitajski jam, sezam, lepljivi riž, dateljne, liči, črne gobe, bambusove vršičke, por, jajčevec in oreščke.

 

 

Vsa ta živila so stalnica kitajskega zimskega jedilnika.

Zima je povezana z ledvicami; njihovo delovanje je na vrhuncu prav pozimi.

Hiperaktivne ledvice ovirajo delovanje srca (ledvice = voda, srce = ogenj), kar lahko povzroči palpitacije, aritmijo, bolečine v prsih, mrzle okončine in splošno utrujenost.

Priporočljivo je uživati živila grenkega okusa in zmanjšati vnos slane hrane – tako bomo podpirali zdravje srca in zmanjšali preobremenjenost ledvic.

Zakaj je dobro tudi grenko?

  • Grenko uravnava delovanje srca in tankega črevesa.
  • Zelo grenka hrana povzroča drisko ali krče v prebavilih in celo bruhanje.
  • Pri ”kipenju srčnega ognja” (močno bitje v prsih, napetost in zbadanje pri srcu, nespečnost in moreče sanje, grenkoba v ustih, rdeča konica ali afte po jeziku) je primerno zaužiti nekoliko grenkejšo hrano.
  • Načelno je grenka hrana primerna za odvajanje vročine v prsih, pod pogojem, da črevesje nemoteno deluje.
  • Ljudje z občutljivimi prebavili morajo ob hladnem vremenu uživati več kuhane in laže prebavljive hrane, poleti in spomladi pa si lahko privoščijo več presnega sadja in zelenjave.
  • Pomembna je tudi fizikalna lastnost posameznega živila. Pomladanski in poletni sadovi so po naravi večinoma mrzli in hladni, pozno jesenski pa nevtralnejši.
  • Med grenka živila spadajo marelice, šparglji, zelena, kava, zeleni čaj, grenivka, koleraba, zelena solata, ohrovt, kis in vino.


Tradicionalna kitajska medicina za zdravo zimo

S pravilnim načinom prehranjevanja po letnih časih in glede na element, ki vlada v tem času, ter glede na temperaturno delovanje posameznega živila lahko organe dodatno krepimo in s tem skrbimo za preventivo, saj je organ v svojem letnem času tudi v vzponu.

Ne smemo pa pozabiti, da je isti organ v tem obdobju tudi najbolj občutljiv: zato ga lahko z nepravilnim delovanjem celo dodatno oslabimo.

Sliši se zapleteno, a ni: jesen in pljuča pripadajo elementu kovine, zato jeseni jemo hrano, v kateri prevladuje ta element, ki hkrati krepi pljuča.

Enako je z Ledvicami, ki jih pozimi krepimo s hrano, ki pripada elementu vode.

Nekateri ljudje pozimi uživajo preveč pikantnih začimb ali preveč bogate hrane (meso, slaščice), kar povzroči kopičenje odvečne vročine v pljučih ali želodcu (tudi alkohol in kava sta po delovanju zelo vroča).

V tem primeru lahko pride do bronhitisa, bolečega grla, želodčne razjede ali težav s kožo – vse to so znaki presežka vročine v telesu, zato je treba piti več vode in jesti hrano, ki hladi.

Zima je tudi primeren čas za vse, ki bi se radi okrepili. Če imate kronične težave, ki izhajajo iz kakega neravnovesja, je zima dober čas za njihovo odpravljanje.

Pozimi se tek poveča, presnova pa upočasni, zato se hranilne snovi iz hrane lažje skladiščijo v telesu. V ta namen je koristno pod nadzorom zdravnika kitajske medicine uživati tudi krepčilna zelišča in začimbe, ki grejejo.


Večina zelenjave in sadja deluje osvežujoče, zato naj bodo spomladi in poleti pogosteje na jedilniku, jeseni pa zmanjšamo njihovo količino, še posebej delež surovih živil.

V knjigah o TKM lahko najdemo veliko svaril pred prevelikim uživanjem presne hrane, ker se pri njihovi presnovi porabi preveč energije in organi oslabijo.

Zaradi tega ostane veliko hrane neprebavljene in vitalne snovi v tej presni hrani se izločijo, ne da bi jih telo lahko uporabilo.

Po drugi strani pa je res, da je vitalna, živa hrana pri današnjem načinu prehranjevanja zelo pomembna. Nekih splošnih pravil ni, včasih je prenašamo več, včasih manj.

Najbolje se je zanesti na lasten občutek, na splošno pa velja, da je lahko v toplih mesecih presne hrane več kot pa v mrzlih.

Posebej previdne morajo biti osebe, ki uživajo veliko južnega sadja, mlečnih izdelkov in denaturiranih hranil (to so toplotno ali kako drugače predelana živila, ki v sebi nimajo več vitalnih snovi), kot so sladkarije, šumeče pijače, hitra hrana, druga hrana polna barvil, konzervansov in drugih dodatkov. Previdni naj bodo tudi tisti, ki opravljajo sedeče delo in so v slabi kondiciji.



Si lahko pomagamo tudi z zelišči?

Katerimi?

Zelišče za krepitev srca je kopriva. Oče antropozofije Rudolf Steiner pravi, da okoli srca raste kopriva.

Kopriva je polna železa, železo krepi kri. Srce potrebuje železo in koprivo, da ima več energije.

Lahko si kuhamo koprivin čaj. Zelo dobro je, če si čez poletje kuhamo tudi metin čaj.

Lahko samo naberemo dve vejici mete, jaz jo dam tudi v plastenko navadne vode, jo imam čez dan in to pijem.

Tako da imamo rahel priokus mete. Ne sme biti premočna. Vsa zelišča so danes premočna. Premočna za naš organizem. Zato vse čaje, ki jih naredimo, naredimo blage.

Je čisto dovolj, če jih v kropu pustimo samo dve minuti.

(Vir: Erika Brajnik)

Kaj torej jesti?

  1. Najprej zmanjšajte količino mesa in mesnih izdelkov na polovico, dokler se vaše telo ne navadi na zmanjšano količino mesa, nato ga zmanjšate še na polovico, dokler ne pridete do tega, da ga jeste samo 1x tedensko (ali pa še to ne).
  2. Omejujte mlečne izdelke, še posebej pozimi, kajti med drugim povzročajo sluz.
  3. Izogibajte se beli moki, belemu kruhu, testeninam iz bele moke, vse hrane, ki vsebuje belo moko.
  4. Izogibajte se belemu sladkorju in vsej hrani in pijači, ki ga vsebuje.
  5. Zavedajte se vsega, kar daste v usta, berite deklaracije na embalaži hrane, ozaveščeno nakupujte, izogibajte se setavinam, ki jih ne poznate.
  6. Ne jejte zvečer, zadnji obrok naj bo pozimi najkasneje ob 18. uri, poleti je lahko kasneje. Zvečer se organi obnavljajo in če je želodec preveč otežen, bo telo porabilo preveč energije za prebavo hrane in je bo imelo premalo za obnovo clelic.
  7. Jejte žitarice; piro, riž, ječmen, oves, proso, rž, koruzo, ajdo, kvinojo,… stročnice; čičerika, grah, fižol, leča, bob,dhal,…sezonsko zelenjavo, semena, oreške.

  8. Sadje jejte ločeno od obrokov.
  9. Pijte vodo, najraje izvirno vodo, čaje in kompot. Sadni sokovi niso dobra izbira, veliko bolje je pojesti sveže sadje.
  10. Držite se načela preprostosti – manj je več.

                                                                Namaste